Mojca Drčar Murko

Decembra 1998 so Janini bralci in bralke prvič izbirali Slovenko leta: žensko, ki se je - med številnimi, ki so nas v tistem obdobju navdušile, presenetile in očarale - odlikovala še bolj kot njene tekmice.

Izbira je bila težka, slavje Mojce Drčar Murko, takrat novinarke Teleksa in spomladanske kandidatke za predsednico slovenskega predsedstva, pa kljub temu prepričljivo. Njene odlike, s katerimi se je za vselej zapisala v naš spomin, ostajajo vredne posnemanja: dosledna poštenost, poudarjanje svobode in zagovarjanje človekove pravice do različnosti. Kako se je Mojca Drčar Murko počutila kot Slovenka '88? Na vprašanje nam je odgovorila takole:

Malo počaščeno že, to je bil lep zaključek burnega leta. Toda zdi se, da je življenje prehitro, da bi se taka spontana odlikovanja obdržala vse leto. Človek je zdaj zgoraj, uspešen, zadovoljen s seboj, kmalu zatem pa malodušen, ubit, sit vsega, najbolj še nemoči tiskane besede, da bi kaj spremenila, če tega nočejo nosilci moči in oblasti.

Sicer pa je priznanje, ki se je - kot so mi pisali in pripovedovali ljudje - povezovalo z mnenjem o moji »nepodkupljivosti«, laskavo in mi dopušča nekakšen manevrski prostor. Prineslo pa je tudi zapletene posledice: denimo, mnogi ljudje v težavah so zares mislili, da jim samo še jaz lahko pomagam.

Skratka, moja podoba v javnosti je bila v velikanskem nasprotju s tem, koliko sem lahko v resnici pripomogla k odpravi krivic.

---

Dodaj v: