Nepozabni trenutki po razglasitvi Slovenke leta 2008. Foto: Stane Jerko
|
S slovesnosti ob razglasitvi Slovenke leta 2008
V ljubljanski Drami se je v četrtek zvečer odličnost družila z žlahtnostjo. Med številne ugledne goste so jo prinesle nominiranke za Slovenko leta. Izmed njih ste, drage bralke in bralci, že 21. leto zapored izbrali tisto, ki vas je najbolj prepričala, najbolj ganila ali ste jo preprosto vzeli za svojo. Žarometi so se na vrhuncu večera usmerili v radoživo pesnico, virtuozinjo v rimah in globini misli, večno mlado Nežo Maurer. Neskončen aplavz v dvorani je potrdil, da ste spet izbrali pravo.
Ob pozni popoldanski uri, ko na ljubljanskih cestah vlada norišnica in je tako imenovana prometna konica, se v bližini Drame ni dogajalo nič norega. Je pa vse utripalo v vznemirljivem pričakovanju, pražnje oblečeni gostje so se že zbirali v preddverju, elegantni čeveljci so že stopicali po rdeči preprogi in slovesni večer je čakal, da stopimo vanj.
Kandidatke za Slovenko leta – zaradi obveznih priprav v Ameriki je manjkala Sara Isakovič, onkraj Atlantika so neodložljiva predavanja zadržala tudi Renato Salecl, prav tako na slovesnost iz Albanije ni mogla pripotovati Miriam Praprotnik, ker ji je ponagajalo srce – Ana Cajnko, Živa Deu, Damjana Golavšek, Barbara Jaki, Lučka Kajfež Bogataj, Sonja Merljak Zdovc, Desa Muck, Neža Maurer, Mateja Pintar, Suzana Tratnik in Bernarda Trebušak so takoj po sprejemu pri predsedniku države dr. Danilu Türku, pred tem so se mudile pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, pred Dramo pripeljali v črnih limuzinah, nato pa so jih hostese pospremile v zaodrje. Tam se v zanimivih pomenkih med kandidatkami za Slovenko leta vsako leto znova rodijo ne samo prijateljstva, ampak tudi nekateri dobrodelni projekti. Med njimi je najbolj odmeval tisti, katerega pobudnica je bila Vlasta Nussdorfer, 10 tisoč darovalcev kostnega mozga.
V preddverju so kot dobri gostitelji večera pozdravljali ugledne goste namestnica glavne in odgovorne urednice revije Jana Sonja Grizila, ravnatelj Drame Ivo Ban, pridružil se jima je tudi direktor podjetja Delo Revije Matej Raščan z zaročenko Marijo Pandrc. Kazalci so neusmiljeno drveli proti peti uri, rdeča preproga pa je iz trenutka v trenutek gostila uglednejše goste. Igralci, znanci s televizijskih zaslonov, pevci, lepotice z različnimi naslovi, tam smo zagledali Maria Galuniča, tukaj se je pojavila Miša Molk, čez preddverje je zakorakala poslanka Cveta Zalokar Oražem, pa Jožko Čuk, nekdanji predsednik Gospodarske zbornice, in elegantni direktor Rika Janez Škrabec. Še posebej ponosni pa smo, da so se prireditve udeležili predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ministrica za notranje zadeve, vedno do potankosti urejena Katarina Kresa, in kulturna ministrica Majda Širca, tudi sama kandidatka za Slovenko leta 1992.
Vznemirjenost. Drama je bila polna do zadnjega kotička, med občinstvom je prijetno vrvelo, znani obrazi so si mahali, se živahno pomenkovali, stari znanci so se pozdravljali in opazovalčevo oko je bežno ujelo domačnost geste Milene Morače, ko je soprogu Juriju Součku prijazno popravila pramen las.
Cvetlični aranžmaji, ki so v vsej bujnosti ekstravagantno krasili prostor, so z rdečo in oranžno barvo napovedovali energičen večer. Vanj nas je popeljal tisti dobro znani občutek prijetne napetosti v trebuhu. Luči so počasi ugašale in začelo se je! Z aplavzom smo na pot čez oder pospremili enajst kandidatk za Slovenko leta, in ko so zasedle častna mesta v prvi vrsti, pričakovali gostiteljico večera Anjo Rupel. Namesto nje se je skozi loputo na odrskih deskah prikazal Boris Kobal, pardon, vodoinštalater Joško v delovni halji. Čez nekaj trenutkov se je na drugem koncu odra odprla še ena loputa in iz nje je pomolil glavo drugi Joško alias Jaša Jamnik. Izkazalo se je, da je prvi Joško glavni izvajalec del pri prenovi ljubljanske Opere, drugi Joško pa bo na svoj račun prišel z obnavljanjem Drame. Glede na to, da smo Slovenko leta dolga leta izbirali v opernem hramu in se nato zaradi njegovega obnavljanja lani prvič povabili v Dramo, se sprašujemo, ali so naše izbiranje, šarm kandidatk in veličina Slovenk leta v obe ustanovi pripeljala veter prenavljanja. Najprej so lopate zapele v Operi, zdaj očitno »grozijo« tudi Drami.
Po uvodnem prerekanju sta Joška sklenila, da se bosta o tem, kako bosta iz Drame v Opero, kjer so dela v zaključni fazi, vlekla elektriko in vodo, najlažje pogovorila v bifeju. Pa sta šla in prepustila oder Anji Rupel. Ta je, odeta v črno-zlato obleko, povedala, da je revija Jana že od nekdaj častilka ženske ustvarjalnosti in da smo se vsi skupaj zbrali na čast žensk, ki se ponašajo z izjemnostjo, ustvarjalnostjo ter izvirnostjo. Prav takšna je tudi glasbena zasedba, ki nas je popeljala skozi večer – odlični Terrafolk. Letos praznuje deseto obletnico glasbenega ustvarjanja, za Slovenko leta pa se je okrepila še z godalnim orkestrom. Dobro glasbo so oplemenitili nastopi plesalcev pod koreografsko taktirko Željka Božiča. Ker so bili plesalci v slogu »prenovitvenega« duha oblečeni v delovne pajace, so skupaj z elegantnimi zvoki violin ustvarjali zanimiv kontrast.
Hm, glasba … Na Slovenki leta nas že tradicionalno razvajajo z odlično glasbo in tudi letos nas Andrej Stražišar, bdel je nad celotno prireditvijo, z izbiro glasbenikov ni razočaral. Prepustili smo se glasbi in plesu, taki glasbi in plesu, ki ti spontano zavihata ustne kotičke navzgor, v drobovju pa te objame toplota.
Več o slovesni razglasitvi Slovenke leta 2008 ter intervju z Nežo Maurer preberite v novi Jani v torek, 27. januarja 2009.
|
Arhiv 
