Napočil je drugi najpomembnejši trenutek v letu, vsaj za nas: z veseljem razglašamo, katere so letošnje nominiranke za prestižni naslov Slovenka leta, ženske, ki je najbolj zaznamovala pravkar minuli čas.

Napočil je drugi najpomembnejši trenutek v letu, vsaj za nas: z veseljem razglašamo, katere so letošnje nominiranke za prestižni naslov Slovenka leta, ženske, ki je najbolj zaznamovala pravkar minuli čas. Najveličastnejši bo kajpak tisti, ko bomo v ljubljanski Drami razglasili zmagovalko in novo Slovenko leta, ki jo boste izbrali vi.

Je bilo izbiranje težko? Zelo. Naravnost nemogoče se je sprva zdelo izmed predlogov, s katerimi ste nas dobesedno zasuli, izluščiti najzaslužnejše, največje in najboljše. Luščili smo in tehtali, primerjali in premišljevali ter na koncu le izbrali, a v svoje opravičilo hkrati priznavamo, da smo skoraj zagotovo zagrešili tudi kakšno drobno krivico.  Izjemnih žensk je v naši družbi namreč neprimerljivo več, kot se jih kaže v javnem življenju. Premislek, ali je to dobro ali slabo, prepuščamo vam. Odkar  nominiranke za Slovenko leta pred objavo povprašamo, ali se z nominacijo strinjajo, se nam redno dogaja, da kakšna tudi odkloni, in letos ni bilo nič drugače. Vedno znova se pač izkaže, da so največji ljudje hkrati najskromnejši, neradi se izpostavljajo in nikakor nočejo stopiti naprej, četudi v ozadju potiho počnejo velikanske reči. Žal nam je, da jih ni v tej čudoviti družbi, zagotovo pa jih boste srečali v Jani kako drugače.

Pred vami je torej enajst neverjetnih žensk z bleščečimi uspehi in osebnimi zgodbami, ki navdihujejo in zbujajo občudovanje; z neupogljivo voljo in s hrbtenico, z jekleno vzdržljivostjo ali s herojskim srcem, z brezmejno domišljijo ali neverjetno sposobnostjo v ljudeh zbujati upanje ter pogum. Žensk, ki so nas sposobne popeljati k višjim skupnim ciljem, nas vse opomniti s svojim junaškim zgledom ali brezkompromisno pokazati na tisto, pred čimer si raje zatisnemo oči. Nov letni cvetober žensk, ki nas navdajajo s ponosom.

Tanja Babnik

je učiteljica razrednega pouka v bolnišnični šoli na Rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani, kjer poučuje otroke, katerih življenje je precej bolj zapleteno in žalostno od življenja drugih otrok.  Njeni učenci imajo težave z motoriko in primanjkljaje na posameznih področjih učenja, kar je običajno posledica bolezni ali nezgodne poškodbe možganov. Tanja Babnik že dvajset let na vse mogoče načine in z vsem svojim srcem išče ter  odkriva metode in pripomočke, s katerimi jim pomaga. Zaslužna je za  razvoj bolnišničnih olimpijskih iger, ki potekajo že osemnajst let in se jih je letos udeležilo rekordno število otrok ter so že prerasle v mednarodne igre. Za kakovostno rehabilitacijo otrok Slovenije si prizadeva tudi kot dejavna članica društva Kros, za povrh z različnimi akcijami neutrudno zbira denar za manj premožne učence. Pravijo ji sončni žarek inštituta Soča.

Marinka Cempre Turk

je že od leta 1973 prostovoljna gasilka. Pomagala je pri številnih intervencijah, na primer pri gašenju čezoceanke v Izoli, velikih požarov na Krasu, pri odpravi posledic poplav v Železnikih in seveda tudi pri zadnjih katastrofalnih poplavah. Je mednarodna sodnica za sojenje na gasilski olimpijadi, tri mandate je bila podpredsednica Gasilske zveze Slovenije, zadnjih 17 let vodi Gasilsko zvezo Logatec in Svet članic GZS. Zaradi njene zavzetosti se je vloga žensk v gasilstvu močno okrepila, med 133.000 člani je kar 30.000 žensk.  Opravlja naloge dispečerja v regijskem centru za obveščanje v Postojni, kjer so njene odločitve ključne pri ukrepanju. Za velik prispevek k razvoju gasilstva je dobila tudi najvišje priznanje organizacije, nagrado Matevža Haceta. Marinka je svoje življenje posvetila pomoči drugim in nikoli ji ni bilo žal prečutih noči ter neštetih ur, preživetih na intervencijah, pri vzgoji gasilskega podmladka ali uvajanju gasilk. Je človek, ki je za reševanje bližnjega v nesreči pripravljen žrtvovati tudi lastno življenje.

Severa Gjurin

je likovnica in glasbenica z nedvomno enim najlepših vokalov v Sloveniji. Nastopa z različnimi glasbeniki in v več ekskluzivnih zasedbah, med drugim z Vladom Kreslinom, Radetom Šerbedžijo, Fake Orchestra, Dan D, Niet, redno nastopa v duetu z bratom Galom Gjurinom, ki zanjo napiše večino aranžmajev. Tisti, ki je še niste slišali peti, ste zanjo zagotovo izvedeli  septembra, saj je bila ena od pobudnic in sovoditeljica I. Slovenskega glasbenega kongresa v Cankarjevem domu, ko so številni glasbeniki zahtevali, naj se v radijskih in televizijskih programih predvaja vsaj 50 odstotkov slovenske glasbe. Sicer je pozneje ta  zahteva povzročila v javnosti veliko razburjenja, a njeni pobudniki  so dosegli, da se je končno začelo o kakovosti slovenske glasbe kritično in odprto razpravljati. Če bi bilo med slovenskimi glasbenicami in glasbeniki več tako profesionalnih, kakovostnih in nadarjenih, kot je Severa Gjurin, glasbenih kvot sploh ne bi potrebovali.  

Maksimiljana Ipavec

je  umetniški vodja Ženskega pevskega zbora Kombinat in že od ustanovitve te unikatne pevske zasedbe na Slovenskem prižiga luč solidarnosti. Za vsako pesem je Maksimiljana poiskala njeni zgodovino in sporočilnost, ki ju nevsiljivo ter zanimivo poda občinstvu. Iz njenih besed vejejo sočutje, neupogljivost, ponos, pravičnost, bojevitost, srčnost in vera v boljši jutri. Ta zavedna Primorka je odločna bojevnica za pravice vseh, ki s trdim delom ne zaslužijo dovolj denarja za preživetje, obdana z dekleti, materami, sestrami in ženami. Izjemno dejavna je tudi na lokalnem območju. Je pobudnica številnih pisem podpore in konkretne pomoči ljudem v stiski ter organizatorka več dogodkov, med katerimi je bil 1. rojstni dan Ženskega pevskega zbora Kombinat, katerega celoten izkupiček so pevke podarile varni hiši na Primorskem. Zanosno širi sporočilo upora, da bi  ljudem vlila moč in energijo za njihove vsakdanje boje.

Mateja Kožuh Novak

je predsednica Zveze društev upokojencev,  tako rekoč prva upokojenka v državi Sloveniji, ki se trmasto in vztrajno bori za pravice vedno številnejšega starajočega se prebivalstva. S prevzemom nadzornega sveta v zavarovalnici Vzajemna in z zahtevo po reviziji njenega poslovanja je naredila red, kakršnega bi morala že zdavnaj politika. A ta je ves ta čas raje dovoljevala anomalije pri upravljanju z ogromnimi količinami denarja, ki je last nas vseh, dokler niso upokojenci povzdignili glasu. Upokojena ginekologinja, tudi poslanka v prvem mandatu v samostojni državi, ki se je iz aktivne politike že davno umaknila, saj je ugotovila, da ni rojena za političarko, je vztrajna in odločna ženska. Z ukrepanjem v zvezi z Vzajemno je Sloveniji pokazala, da se lahko tudi civilna družba, seveda dobro organizirana, uspešno upre brezobzirni, požrešni in kapitalsko povezani politiki.

Maja Lupša

je upokojena novinarka Jane, a ne kandidira zaradi številnih pogumnih in pronicljivih člankov, za katere je že dobila stanovsko nagrado, ampak kot mama geja in tašča njegovega partnerja ter kot babica ljubke deklice, ki ima dva očka ter mamo na Aljaski. Ko ji je sin pri sedemnajstih povedal, da čuti drugače kot večina prijateljev, je jokala en dan in pol, potem pa se je zbrala, v kotičku srca srečna, ker ji sin zaupa, in mu skupaj s svojo precej razvejano družino še naprej ponujala prijeten, varen dom, v katerem nihče ne skriva, kako je z njim. Javno se je izpostavila ob skrajno nestrpnih razpravah o družinskem zakoniku, v katerih bijejo plat zvona, češ da bi zakonska zveza med istospolnimi partnerji in možnost posvojitve otrok uničili tradicionalno družino, ki menda edina lahko omogoča otrokom zdrav razvoj. Maja Lupša nam s svojimi razumnimi besedami in zgledom dopoveduje, da ni normalnih in drugačnih družin, ampak da so samo srečne ter nesrečne, ne glede na to, kako so sestavljene.

Petra Majdič

je prva dama smučarskega teka. Lahko bi še enkrat našteli vse uspehe, ki jih je dosegla v 22-letni športni karieri (do danes je že 42-krat stala na odru za zmagovalce), vendar pa jo tokrat nominiramo za Slovenko leta predvsem zato, ker je v herojskem teku s kar petimi zlomljenimi rebri izpisala najbolj dramatično zgodbo olimpijskih iger v Kanadi. Nato se je z zgodovinsko kolajno in - kljub poškodbam - z nasmehom na obrazu vrnila domov. Petra ima srce, večje od vseh težav, s svojimi sporočili je učinkovito pripomogla tudi k optimizmu v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da ne gre za gladiatorske boje, ampak za športne igre in višje cilje. Po okrevanju se je odločila za nadaljevanje športne poti. Bronasta šprinterka z olimpijade je že v tekaški karavani in na snežnih smučinah. Za cilj si je zadala svetovni pokal, svetovno prvenstvo in veliki kristalni globus, edini, ki še manjka v njeni zbirki pokalov. Polna optimizma in zelo samozavestna se je podala novim zmagam naproti. Srečno, Petra!

Petra Matos

je geografinja  z diplomo s področja gospodarjenja z odpadki, ki je v letu 2010 sovodila največjo prostovoljno okoljsko akcijo v zgodovini naše države, Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Kar osem mesecev, včasih tudi po 12 ur na dan, je brez plačila predano delala z ekipo, da bi našo deželo očistili smeti. Nedvomno je akcija odlično uspela. Z željo, da bi Slovenci tudi v prihodnje smotrneje in do narave prijazneje ravnali z odpadki, čim bolj zmanjšali njihovo količino, jih bolje ločevali in iz Slovenije naredili deželo brez divjih odlagališč, to pomembno delo zdaj nadaljuje kot predsednica društva Ekologi brez meja. Svoje neizmerno zaupanje v lepši danes in jutri deli s številnimi v stiski, ki jo kličejo na telefon Samarijan. Kot predavateljica širi glas in ozavešča o trajnostnem slogu življenja, prijaznejšem  do planeta ter človeštva. Sama, kot rada reče, se trudi postati tista svetla sprememba, ki jo želi videti v svetu.

Marlenka Stupica

je vrhunska ilustratorka in legendarna ustvarjalka čarobnega sveta, ki je vsaj petim generacijam s svojimi ilustracijami pričarala pravljične podobe. Pika Nogavička, Rdeča kapica, Trnuljčica, Sneguljčica, grdi raček, Palčica in številni drugi so v našem spominu še po desetletjih natančno takšni, kot si jih je bila zamislila Marlenka Stupica, ena prvih diplomantk akademije za likovno umetnost. Letos praznuje šestdeseto obletnico ustvarjanja. Ob tej priložnosti je izšla knjiga, v kateri so zbrane nekatere najbolj znane pravljice in pesmi, ki jih je upodobila. Ilustrira le besedila, ki ustrezajo njenemu likovnemu in domišljijskemu svetu. V njem kraljujejo narava, nenavadna bitja, živali in vse, kar nas obkroža slikovitega. Njene slike so zapisane v nas vse od trenutka, ko smo jih kot otroci prvič prijeli v roke. Z mehko pomočjo njenih jasnih, svetlih domišljijskih podob smo vstopili v svet pravljic in čudenja, ki številne od nas spremlja še vedno.

Jasna Tepina

je televizijska novinarka in scenaristka, ki je v oddajah Obrazi drugačnosti predstavljala ljudi, s katerimi usoda ni vedno prijazna in jih zaradi drugačnosti pogosto odrine na rob družbe, kjer se borijo za preživetje, okolje pa jih obsoja ali zavrača. V oddajah se je dotaknila najobčutljivejših tem naše resničnosti ter jim dodala svojo novinarsko strokovnost in človeško toplino. Gledalcem je brez lažnega sočutja, a zelo tankočutno predstavljala življenjske zgodbe otrok, ljudi na pragu revščine, alkoholikov, duševnih bolnikov in številnih drugih v stiski. Je  avtorica dokumentarnih filmov in številnih oddaj, ki so v preteklih letih kritično obravnavale šolstvo. Ukvarja se tudi z mediacijo, je predavateljica v šoli za starše, pomaga zanemarjenim otrokom in materinskim domovom, izpeljala je akcijo za botrstvo revnim otrokom iz slovenske šole v Indiji. Njeno novinarsko in človekoljubno delo je številnim ljudem pomagalo, da so se vrnili v dostojnejše življenje. 

Marinka Vovk

je mednarodno priznana inovatorka, s svojim delom sega na tista področja, kjer izvirne zamisli postajajo resničnost, hkrati pa si prizadeva za socialno podjetništvo ter pomoč ljudem, ki si želijo delati, a ne najdejo zaposlitve.  Prav tako pomembno je njeno prizadevanje za varovanje okolja. Leta 2009 je na mednarodnem sejmu ženskih inovacij v Seulu dobila bronasto medaljo za inovacijo minimalizacija odpadkov. Je tudi pobudnica za ustanovitev prvega centra za ponovno uporabo odpadkov pri nas, ki je na odlagališču kosovnih odpadkov  med Rogaško Slatino in Rogatcem. Zanj si je prizadevala več kot deset let. Predmete, ki so jih ljudje zavrgli in bi propadli, v centru, kjer so se odprla nova delovna mesta, obnovijo in prodajo po nizki ceni predvsem tistim, ki so v socialni stiski.  Čeprav je socialno podjetništvo pri nas šele na začetku razvoja, se bo z entuziasti in strokovnjaki, kakršna je dr. Marinka Vovk, v prihodnje uspešno razvijalo.

---

Dodaj v: