Med kandidatke za Slovenko leta 2008 se je uvrstilo štirinajst izbrank; štirinajst izjemnih žensk, ki s svojo energijo, plemenitostjo, pogumom in vztrajnostjo spreminjajo naš vsakdan. Naslov Slovenka leta 2008 bomo eni izmed njih podelili v četrtek v ljubljanski Drami.

Ana Cajnko

Ana Cajnko je profesorica likovne umetnosti, kiparka, slikarka in socialna delavka, poznavalka starostnih tegob, znana po svojem čutu za ljudi, predvsem za bolne, odrinjene ter nemočne. Že petnajst let se posveča starejšim in dementnim, pred tremi leti pa se je povezala s Slovensko filantropijo in začela voditi projekt, katerega namen je razviti mrežo usposobljenih prostovoljcev, ki bi z ljubečo pozornostjo polepšali življenje ljudem v domovih. Zaradi lažje koordinacije projekt, ki so ga poimenovali Res je, zdaj vodi preko Zveze društev upokojencev Slovenije. Pri delu velikokrat naleti na gluha ušesa državnih ustanov, vendar se vztrajno bori za pravice ljudi, izgubljenih v zmešnjavi nepovezanih spominov.

Živa Deu

Prof. dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani je strokovnjakinja za prenovo starih stavb, ena tistih, ki se trudijo na slovenskem podeželju ohraniti okoljske, kulturne in zgodovinske vrednote – dediščino preteklosti. V našem podeželskem stavbarstvu išče merila in posebnosti, ki odražajo duh naroda ter jih moramo ohraniti za zanamce. Izdala je več knjig, ki niso le študije, ampak tudi priročniki s konkretnimi nasveti in rešitvami. Zadnja, monografija Arhitektura domov znanih Slovencev, ki nas vodi po stavbah, kjer so se rodili, živeli in delali velikani naše zgodovine – Cankar, Fabiani, Kobilca, Plečnik itn., je še topla na policah knjigarn.

Damjana Golavšek

Damjana Golavšek je pevka in pedagoginja, ki otrokom že vrsto let odstira svet glasbe ter so ji naravne sile v zadnjem obdobju res zelo naklonjene. Z zmago na zadnji Slovenski popevki nam je vrnila upanje, da še obstajajo melodije, ki pobožajo uho in srce in jih ne bomo pozabili takoj naslednji dan. Z zmagovalno pesmijo Naravne sile, ki si jo že mesece požvižgavamo, je napovedala glasbeno predstavo Čarovnije Protipackarije. Pred kratkim jo je s svojo uigrano druščino postavila na oder Šentjakobskega gledališča. Upajmo, da bo dobrim vilam, ena od njih je Damjana, uspelo prepričati majhne in velike otroke, naj ne onesnažujejo narave.

Sara Isakovič

Sara Isakovič je zlato dekle slovenskega plavanja. Njena srebrna medalja z olimpijskih iger v Pekingu ima zlat lesk, saj je prva olimpijska medalja v 112-letni zgodovini slovenskega plavanja. Sara se je v tem letu, ko sta njeno znanje in njena moč dobesedno eksplodirala, povzpela med športne zvezde. Njeno mlado življenje je špartansko, a to ni prav nič spremenilo njenega milega značaja. Sara je vulkan prikrite moči, v vodi prideta do izraza njena moč in borbenost, medtem ko sta zunaj bazena v ospredju njena izrazita skromnost in vljudnost. Zdaj je študentka na Berkleyju v San Franciscu, za to slovito univerzo seveda tudi nastopa.

Dr. Barbara Jaki

Dr. Barbara Jaki je direktorica Narodne galerije v Ljubljani in avtorica številnih odmevnih razstav, tudi enega največjih kulturnih dogodkov leta 2008 pri nas – razstave Slovenski impresionisti in njihov čas 1891–1920. Razstava je po daljšem obdobju omogočila javnosti natančen pregled izjemno priljubljenih in cenjenih del štirih mojstrov slovenskega impresionističnega slikarstva. Hkrati predstavlja njihove umetniške sopotnike, kot sta Anton Ažbe in Ivana Kobilca, ter kiparske, fotografske in arhitekturne dosežke iz tega obdobja, ko je Ljubljana dobila najbolj cvetočo secesijsko podobo in je po mestu zraslo nekaj pomembnih spomenikov.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je klimatologinja in redna profesorica agrometeorologije in meteorologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V letih od 2002 do 2008 je bila članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ta je leta 2007 skupaj z Alom Gorom dobil Nobelovo nagrado za mir. Težko bi našli koga, ki je ne pozna, saj nas nenehno z zelo razumljivimi in preprostimi besedami seznanja z vse večjimi klimatskimi spremembami doma in v svetu, z neugodnimi posledicami ter možnostmi, kako se jim lahko vsaj delno izognemo. Dopoveduje nam, da moramo za usodo planeta in življenja na njem prevzeti svoj del odgovornosti, in svetuje, kako naj se prilagodimo klimatskim spremembam, ki so več kot očitne. Jo poslušamo?

Dr. Sonja Merljak Zdovc

Dr. Sonja Merljak Zdovc je novinarka, znana po impresivnih reportažah v Sobotni prilogi Dela, doktorica literarnega novinarstva in učiteljica mladih novinarskih upov, čeprav je še sama zavidljivo mlada. Strokovno knjižnico je popestrila z zgodovino novinarstva pri nas in v svetu pa z monografijo o literarnem novinarstvu, ki je v bistvu njen doktorat in je pred kratkim izšel tudi v Ameriki. Je članica mednarodnega združenja literarnih novinarjev, se pravi piscev, ki pripovedujejo o resničnih ljudeh in dogodkih, njihove zgodbe pa se berejo kot literatura. Z romanom Dekle kot Tisa, izšel je pred kratkim, je dokazala, da se znajde v obeh rekah – literarni in novinarski.

Desa Muck

Desa Muck je bila pred desetletjem kar trikrat po vrsti kandidatka za Slovenko leta, enkrat pa tudi slavnostna govornica na prireditvi. Čeprav je bila že takrat pisateljica, kolumnistka, scenaristka, igralka in kdo ve kaj še vse, jo je večina poznala s televizijskega zaslona, zraven nje pa se nam je v spominu prikazoval Mario. Potem se je preselila v gledališče – kot avtorica scenarijev in večinoma tudi glavna igralka v njih, pa v knjigarne, tam so njene knjige za otroke in odrasle najbolje prodajane, ter knjižnice, kjer dobiva najvišje knjižnično nadomestilo. Zdaj piše celo vrsto knjig, ki bodo izšle 2009 in bodo nedvomno delile usodo prejšnjih, iz otroških knjižnih uspešnic pa se je preselila na zaslon njena Anica.

Neža Maurer

Neža Maurer je zvezda stalnica slovenske poezije. Tudi pri 78 letih njeno srce še vedno utripa v navdušenju, čeprav so jo zdravniki opozorili, da mora paziti nanj. Brez ljubezni si preprosto ne more predstavljati življenja, zato je pred izidom nova zbirka ljubezenskih pesmi. Je to žar plamena do zadnjega diha, kot je nekoč naslovila eno do zbirk? Vse skupaj je veliko preprosteje: Nežino srce ustvarja in roka zapisuje. Njene muze ne znajo molčati. Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja jemlje ta čas – ko je nič več ne preganjajo dolžnosti in strasti – kot najlepše darilo, kot čas, v katerem zapiše le tisto, kar je pomembno.

Mateja Pintar

Mateja Pintar je izredna športnica, ki je z namiznim tenisom dobila življenje, o kakršnem je vedno sanjala. Ko je po nesrečnem padcu pred osmimi leti ostala hroma od pasu navzdol, se je zdelo, da bodo njene otroške sanje o nastopu na olimpijskih igrah ugasnile, a so se le še razžarele, ko se je našla v športu. Ta je kmalu postal njeno življenje. Naučil jo je discipline, vztrajnosti in borbenosti – in z njimi se je zavihtela na sam vrh. Na paraolimpijskih igrah v Atenah je pred štirimi leti osvojila zlato medaljo, letos pa je v Pekingu, v precej težji konkurenci, osvojila že drugo, tokrat bronasto, a za mlado športnico vredno zlata. Pravi, da je življenje lepo natanko takšno, kakršno je.

Dr. Miriam Praprotnik

Dr. Miriam Praprotnik je zdravnica, sestra usmiljenka in misijonarka, ena tistih Slovenk, o katerih vedo veliko na tujem, doma pa žal premalo, čeprav je častna občanka Naklega in jo je odlikoval papež Janez Pavel II. Veliko let že deluje v misijonih, med ljudmi, ki so najbolj potrebni pomoči, dolgo je bila na Kosovu, zadnjih 16 let pa živi v albanskem pristanišču Drač. Tam ima brezplačno ambulanto, kamor se zatekajo številni reveži, pa lekarno, kjer ljudje, ki jih življenje tepe, ne dobijo le zdravil, ampak tudi hrano in dobro besedo, številni mladi pa pomoč, da lahko končajo šolanje. Drobna gospa, ki po pričevanju sodelavcev vse okrog sebe obdari z energijo in dobro voljo, v šali pravi, da ji bodo nekoč na grob dali škatlo, za spomin na vse škatle, ki jih je razdelila.

Prof. dr. Renata Salecl

Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in doktorica sociologije, znanstvena svetnica, redna profesorica in raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z analizo sodobnih družbenih pojavov z vidika psihoanalize ter pravne teorije in kriminologije. Že 15 let poučuje na Pravni fakulteti v New Yorku predmet psihologija in pravo, redna gostujoča profesorica pa je tudi na London School of Economics, kjer je s sodelavci uvedla predmet psihoanaliza in sodobna družba. Za njena predavanja vlada silno zanimanje, prav tako jo nenehno vabijo na številne konference po svetu. Med njenimi deli, ki so prevedena v več tujih jezikov, zdaj v širši javnosti najbolj odmeva knjiga O tesnobi.

Mag. Suzana Tratnik

Mag. Suzana Tratnik je pisateljica, kolumnistka, prevajalka, publicistka in magistrica antropologije spolov, ena prvih aktivistk na področju lezbičnega gibanja pri nas. Trije romani in več knjig s kratkimi zgodbami jo uvrščajo med vidne slovenske pisatelje mlajše generacije. Njeno aktivistično in literarno delo je že vrsto let usmerjeno predvsem v razbijanje spolnih in drugih stereotipov ter predsodkov. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za knjigo kratkih zgodb z naslovom Vzporednice. Njena dela so prevedena v več evropskih jezikov. Pred kratkim je izšel zbir kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku, sicer pa zadnje čase žanje pozornost predvsem kot pronicljiva kolumnistka.

Bernarda Trebušak

Bernarda Trebušak je prva ženska na čelu prve slovenske veleblagovnice. Od leta 2004, ko je pri komaj tridesetih letih prevzela vodenje Name, je s svojo vizijo, zagnanostjo, energijo in pravo strategijo zagotovila že nekoliko »uveli« trgovini izjemno rast prihodkov. Prav v obdobju, ko so se večji trgovci s kupci vred selili v velika nakupovalna središča na obrobje mest, ji je s popolno prenovo Name, to so končali v tem letu, ter z raznoliko in kakovostno ponudbo uspelo zadržati nakupovalce v mestnem središču, prej zastarela veleblagovnica pa je s svojo podobo in odlično izbiro izdelkov postala popolnoma primerljiva z evropskimi trgovskimi hišami.

---

Dodaj v: